Pred enim letom se je najina hčerka odločila, da se preseli na svoje. V najem si je za začetek vzela majhno garsonjero, ker si je zelo želela samostojnega življenja. Čeprav mi doma manjka njena prisotnost, moram priznati, da sem ponosna nanjo. Ima dvaindvajset let in si želi biti samostojna, večina današnje mladine je doma v “hotelu mama” vsaj do tridesetega leta. Kljub temu, da se je odselila na svoje, z veseljem pride kdaj domov na kosilo ali samo zato, da skupaj popijeva kavico in poklepetava.
Še večkrat pa me pokliče in vpraša za kakšen nasvet glede gospodinjskih opravkov. Prejšnji teden me je klicala, kako naj očisti copate, saj da tega še ni nikoli počela. Vprašala sem jo iz kakšnega materiala so njeni copati, saj je od tega odvisno kako jih bo očistila. Razložila sem ji, kako naj očisti copate, ki so iz usnja. In sicer tako, da jih obriše z vlažno krpo in posuši z suho cunjo. V primeru. da so izgubili lesk, naj si kupi kremo za usnje.
Za vsak slučaj sem ji dala še nasvet, kako naj očisti copate iz tekstila. To je najbolj enostavno, saj jih enostavno da prati v pralni stroj, po navadi ni težav in vsi “preživijo”. Nato sem se spomnila še na krznene, zato sem ji povedala, da naj očisti copate iz krzna na isti način kot usnjene.
Moja hčerka je poslušala vse moje nasvete, nato pa priznala, da nima pojma iz česa so njeni copati, saj se pri njenih letih ne spozna na materiale. Nasmehnila sem se in ji povedala naj se nikar ne sekira, tudi sama na začetku veliko stvari nisem vedela, saj izkušnje pridejo z leti. Rekla sem ji, naj pride na kavo, pa bova skupaj pogledali kako naj očisti copate, poleg pa bom spekla še njen najljubši kolač. Vesela sem, da se s hčerko tako dobro razumeva in upam, da bo ostalo tako še naprej.