Pa je prišel čas za velikonočnicoPa je prišel čas za velikonočnico
Pri nas je znana velikonočnica in vsi ki vedo, za katero rožo gre, si jo tudi gredo pogledat. Na Boču zraste ta rožica spomladi. Tako sem se tudi jaz odločila za sobotni izlet in da pokažem svojim otrokom, kje raste. Moji otroci je še niso videli, zato so bili navdušeni, da bodo videli to rožo na velikem travniku. Pa smo šli na Boč. Ker je dobro, da tudi malo hodimo, smo avto pustili v dolini in se na Boč odpravili peš. Pot je bila kar dolga, vednar je bilo vreme lepo in se nam ni nikamor mudilo. Tako smo hodili ves čas po gozdu. Malo smo si krajšali pot s petjem.
Ko smo prišli do koče, nam je oskrbovalec koče povedal, kje točno raste velikonočnica in lahko smo si jo šli pogledat. Jaz sem bila najbolj navdušena, ker sem si res želela videti, če je tako lepa. Ko smo hodili do ograje, pa sem že od daleč videla vijolično barvo. Tako sem vedela, da je velikonočnica vijolične barve. In res je bilo. Ko smo prišli bližje, sem videla, kako lepa roža je. Meni je delovala precej nežna. Ne bi si upala dotakniti njenih cvetov, ker sem bila prepričana, da bi jih poškodovala. Gospa zraven mene je rekla, da je to občutljiva roža in da so tudi zato naredili ograjo. Kajti tukaj se sprehaja veliko kužkov in bi tako velikonočnico pohodili.
Pa smo jo videli in spoznali, da je res lepa in posebna roža. Pravi čas smo izbrali, ker je bil travnik poln te rože. Sedaj se bom v tem času vedno spomnila na velikonočnico in če ne drugo, bomo tudi drugo leto naredili en lep sprehod.